Keltski praznik Samhain - dan med svetovi

Noč čarovnic ali Halloween je že stoletja ena najbolj čarobnih noči v letu. Je noč moči, ko je tančica med našim svetom in onostranstvom najtanjša. Zato imajo mnogi vpogled na drugo stran, lahko komunicirajo s predniki ali napovedujejo prihodnost. Ne glede na to, da je Halloween vedno bolj popularen le redki vedo kakšna je tradicija tega praznika. Tradicija sega 2000 let nazaj in izhaja iz področij sedanje Irske, Velike Britanije in severne Francije, ozemlja, na katerem so prebivali Kelti. V 18. stoletju so jo iz Irske na ameriška tla prinesli priseljenci. Ime se navezuje na Hallow Evening (na Irskem "E'en") torej predvečer Krščanskega praznika Vseh Svetih. Keltom je 31. oktober pomenil konec starega in začetek novega leta, oznanjal je prihod dolge in mrzle zime. Korenine tega praznovanja segajo v obred izkazovanja spoštovanja do naših prednikov.

Praznuje se ga na sončni zahod 31. oktobra. To je ena izmed najbolj duhovnih noči v letu, druga je na Beltane, kar pomeni, da je tančica med svetovi najbolj tanka in je duhovom dovoljeno potovanje med realnostmi. To je čaroben čas, ko so zakoni časa in prostora začasno ukinjeni. Komunikacija s predniki je v tem času najlažja. To je čas, ko se povezujemo z boginjo, ki predstavlja temno plat skrivnosti, poznano kot starko ali modro žensko Hecate in Carridween. 31. oktobra je za vse čarovnice prav poseben dan, čarovniško novo leto. Kelti so ta praznik imenovali tudi tretja žetev ali Samhain, to je bilo pogansko novo leto. Samo ime pomeni konec poletja, ko se začenja temačna zimska polovica leta. To je obdobje ko prestol zasede kralj Božjega drevesca in se umakne kralj Hrasta, ki vlada svetlemu delu leta. Boginja žaluje za svojim kraljem, vendar je ob tem času že noseča z bogom, ki se bo ponovno rodil na Yule, praznik zimskega solsticija. Samhain je bil najpomembnejši praznik v letu. Na ta dan naj bi se bili duhovi mrtvih sposobni pomešati med žive. Lord Samhain je bil »gospodar teme«, ki je pomagal dušam umrlim med letom, v podzemlje. Ogenj ki so ga med praznovanjem kurili, naj bi odganjal duhove, vile, čarovnice in demone, ki naj bi bili sestavni del sprevoda. Da bi se skrili pred duhovi, so se prebivalci oblekli v kostume iz kož in na glavah nosili maske živali.

V prvem stoletju so k temu praznovanju močno prispevali Rimski običaji, predvsem praznovanje Feralia (Rimski praznik iz konca oktobra, dan mrtvih) in Pomona (praznik rimske boginje sadja in dreves). Kasneje so na spremembe praznika vplivali Druidi. Druidi so bili kasta sestavljena iz duhovnikov, znanstvenikov, poetov in učenjakov in so nastopali v vlogi duhovnih vodij in prenašalcev znanja. Kristjani so se trudili dati poganskim praznikom nov pomen zato so v njih uvajali spremembe. Samhain je bil označen za zlo, ljudje, ki so se držali starega načina praznovanja pa označeni za čarovnice in bili preganjani. Kljub temu se je praznovanje Halloween (Noč čarovnic) na predvečer Vseh Svetih obdržalo do danes. Mnoga imena tega praznika so Dan mrtvih, Tretja žetev, Vsi sveti, Samana.

Kelti so verjeli, da so se naravni zakoni časa in prostora na ta dan spremenili, da se je odprlo časovno okno skozi katerega so se duhovi lahko pomešali med žive. To je bila noč, ko so se umrli lahko vrnili na svojo zemljo in se pridružili svojim družinam ali klanom. Na gomilah so prižigali bakle v linijah, ki so duhovom kazale pot.

Iz te stare tradicije je nastala ena izmed najbolj znanih ikon tega praznika Jack-o-lanterna.

V tem času se spomnimo prednikov in tistih, ki so preminuli pred nami. Pošljimo svojo ljubezen in hvaležnost svojim prednikom in se jih spomnimo s svečko. Haloween je praznovanje, ko se predvsem otroci oblečejo v kostume in gredo od hiše do hiše po sladkarije. Tradicionalno so "gostijo mrtvih"  praznovali v keltskih deželah tako, da so ponoči zunaj na stopnicah ali na oltarjih pustili krožnik hrane za duše mrtvih.

Iz stare Irske tradicije je Jackova svetilka vodila izgubljeno dušo Jacka, razvpitega sleparja, ki je bila zataknjena med svetovi. Ker ni mogel ne v Nebesa ne v Pekel je ostal ujet med svetovi in dobil je žerjavico, ki mu je osvetljevala pot skozi temo. Originalno so na Irskem izdolbli repo in vanjo položili svečo, ki je pomagala voditi Jackovo izgubljeno dušo nazaj domov. Od tukaj termin Jack-o-lantern. Kasneje so začeli uporabljati buče. Sveča, ki nameščena na oknu, vodi duše v deželo večnega poletja. Na ta dan postavimo izrezljano bučo s svečo pred vhodna vrata ali na okno da bodo odvračale zle duhove.

Vse pridelke, ki so ostali na polju, so pustili kot darilo duhovom narave in jih niso pobirali, saj so bili kot tabu.

Tradicionalno so pekli pito iz buč in bučni kruh, katerega recept tokrat objavljam.

Zmešamo;

4 jajca

250 g sladkorja

120 ml olja

300 g bučnega pireja

Posebej zmešamo in dodamo v mokre sestavine:

300 g pirine moke

2 žlički cimeta

0,2 žličke klinčkov

0,5 žličke ingverja

0,5 žličke soli

2 žlički sode

Testo zmešamo in vlijemo v pomaščen ali obložen pekač za pite premera 23 cm.

Damo v pečico segreto na 180 stopinj C za 45-50 minut.

Ohladimo in dober tek :)