29. januarja je dan Indigo otrok, zato smo o njih želeli izvedeti nekaj več. Po odgovore na naša vprašanja smo se odpravili k Taji Albolena Lila, ki se od leta 1993 aktivno ukvarja in se izobražuje na področju osebne rasti. Njena resnična transformacija se je zgodila maja 2004, po seminarju z Doreen Virtue Ph.D. v Londonu, ko je začela spoznavati svoje prave želje, svojo pravo naravo, svojo misijo in področje delovanja. V tem letu je dobila prve informacije o Indigo otrocih in naletela na spoznanje, da sem tudi sama predstavnica te t.i. Indigo generacije.

Na seminarjih, ki so predvsem izkustvenega, praktičnega značaja, skuša ljudem približati koncept, da je prostor v katerem živimo v tesni povezavi z razvojem naše notranjosti – duše, in obratno.

Najprej me zanima, kdaj se je pravzaprav pričelo govoriti o Indigo otrocih?

Indigo otroci so začeli masovno prihajati v letih med 1975 in 1995. Vendar so se kot posamezniki rojevali že prej in so vedno štrleli ven iz povprečja. O njih se je prvič resno začelo govoriti v 80-ih letih, ta fenomen pa je raziskoval (in o njem napisal tudi knjigo) Lee Carroll. Knjiga Indigo otroci je izšla tudi v slovenščini.

Zakaj smo jim nadeli ime Indigo?

Indigo modra barva naj bi bila barva duhovnosti in barva aure, ki jo izžarevajo ti otroci, imenujejo pa jih tudi otroci luči, otroci tisočletja ali generacija X.

V čem je torej generacija X drugačna od ostalih generacij?

Sem spadajo tisti, ki se jasno zavedajo sebe, so zelo intuitivni, imajo medialne sposobnosti, so pogosto jasnovidni, so neustrašni raziskovalci, z močno voljo, a so hkrati zelo občutljivi. Indigi nismo nalašč težki in trmasti, vendar si želimo, da bi hitreje odrasli. Zavedamo, da smo drugačni od ostalih. Vemo, da smo posebni in to hočemo pokazati.

Tudi če vas okolica ne sprejema najbolje? Se nanjo ne ozirate?

Ne, saj se želimo izraziti. Res pa je, da je glede na sprejetost v zunanjem svetu, odvisno, kakšno je naše vedenje oz. v kaj ga usmerimo.

Ob tem mislite na usmerjanje v konstruktivno vedenje oz. destruktivno?

Da, saj se lahko se pokažemo v pozitivni ali negativni luči. Tisti Indigi, ki jih okolica pozitivno podpira, razvijejo svoje darove in sposobnosti z lahkoto. Tisti, ki jih okolica ne podpira v njihovem razvoju ali pa jih ovira, razvijejo v sebi jezo in bes ter se pogosto vedejo agresivno ali (samo)destruktivno. Ogromne količine notranje energije morajo nekam usmeriti, pa naj bo to na konstruktiven ali destruktiven način.

Torej ima okolica nanje precejšen vpliv?

Lahko bi rekla, da Indigi rabijo pomoč svoje okolice, nikakor pa ne ignorance.

Dejstvo je, da so otroci čedalje bolj odprti, komunikativni, intuativni, sočutni, empatični … Ali vplivata na to čas in okolje v katerem živimo, način vzgoje, ali enostavno neka energija, ki usmerja generacije in določa razlike med njimi?

Otroci, ki so se začeli prihajati v zadnjih 30-tih letih se vsekakor razlikujejo od predhodnih generacij. Ne imenujemo jih brez razloga »otroci luči«, »otroci tisočletja« in »indigo otroci«. Ti otroci imajo visoko razvito zaznavanje, so zelo senzibilni in praviloma medialno nadarjeni. A za njimi so prišli Kristalni in Mavrični otroci, ki so še bolj odprti in komunikativni kot Indigo, se pravi, da se generacije otrok precej s časom spreminjajo.

Torej gre pri poimenovanju v bistvu za lastnosti določene generacije otrok?

Lahko bi temu rekli tako. Osebno menim, da je to evolucija v zavesti in da s tem poimenovanjem nekako določamo te stopnje, glede na barve, ki se ob spremembi zavesti začnejo pojavljati v aurah ljudi. Je pa res, da vsaka skupina novodobnih otrok drugačne značilnosti. Tako so indigi bojevniki, kristalni so bolj veseli otroci in povezovalci ljudi, mavrični otroci pa so ena sama radost.

Zakaj obstaja samo svetovni dan Indigo otrok, če imamo tudi Mavrične in Kristalne iz kasnejših generacij? Ti namreč nimajo »svojega« svetovljanskega dneva …

Svetovni indigo dan smo prvič praznovali leta 2005, ko so informacije o Kristalnih in Mavričnih otrocih ravno začele prihajati na plano. In ker je bil tega leta lansiran film Indigo, se je ta dan poimenoval kot svetovni dan indigo otrok.  To je tudi dan vseh tistih, ki čutijo, da sodijo v to skupino novodobnih otrok, mladostnikov in odraslih. 

Zakaj večino časa govorimo samo o določenih otrocih? Kako pa je s temi značilnostmi, ko otrok odraste? Ali takšna odrasla osebnost ohrani te tipične karakterne lastnosti otroka ali le-te z leti počasi izginjajo?

Težava pri odraslih je v tem, da stvari, ki so jih prinesli s seboj pozabijo oziroma jih okolica odvrne od njihove zastavljene poti. Vsekakor pa te značilnosti ne izginejo, le potlačimo jih v sebi, kasneje pa lahko ponovno vzniknejo in to se dandanes dogaja ogromno ljudem po svetu. Čez noč jim razpadejo življenja kot so jih poznali in živeli do sedaj, ob tem pa na plano pridejo lastnosti, talenti in potenciali, ki so bili dolgo časa latentni v notranjosti posameznikov.

Ali otroke s tem, ko jih s specifičnim poimenovanjem razvrstimo v določene predalčke (kdo je indigo, kdo je mavrični, kristalni …) »etiketiramo«? Se vem zdi, da gre tu za njihovo poveličevanje ali pa morda celo ponižanje ostalih, ki to niso?

Gre za evolucijo zavesti in v resnici je Indigom, kot tudi Kristalnim in Mavričnim otrokom popolnoma vseeno, kako jim rečejo. Mi enostavno vemo, da smo drugačni in nam je popolnoma vseeno, kakšno nalepko nam daste. Lahko nam rečete hiperaktivni, avtistični, problematični, nadarjeni, hipersenzitivni, indigo, kristalni … Gre za dejstvo, da mora človek stvari, ki jih ne pozna, v svoji glavi nekako razvrstiti, jim določi nalepko in jih pospravi v ustrezen predalček v glavi. Tako vsaj deluje človek iz Uma. Indigo otroci pa delujejo iz srca in jim je popolnoma vseeno, kaj pravijo drugi in kako jih imenujejo. Ko se družimo, so imena popolnoma nepomembna, prav tako status ali področje delovanja.

Ti otroci verjetno zahtevajo posebno vzgojo, kajne? Še posebej tisti, ki so bolj uporniški ali hiperaktivni …

Potrebujejo predvsem več pozornosti, nežnosti, ljubezni in ljubečnosti. Ravno zaradi težavnosti, ki jo Indigi pokažejo že v rosnih letih, veliko staršev dvigne roke pri vzgoji in jim dovolijo, da gredo čez vse meje. Drugi jih umirijo z zdravili, televizijo in video igricami. Spet tretji jih poskušajo s kaznimi in avtoriteto spreobrniti. Noben od teh pristopov ni v pomoč razvoju darov, ki jih s seboj nosijo ti otroci.

Kateri pristop pa je pravi?

Indigo otroci potrebujejo predvsem jasne meje! Vendar v okviru teh meja tudi svobodo izbiranja. Potrebujejo veliko gibanja, svežega zraka, potrebujejo zdravo polnozrnato prehrano z veliko sadja in zelenjave ter umirjeno okolje. Veliko umetne svetlobe in svetlobnih efektov, pa tudi hrup in glasna glasba dela Indigo otroke živčne in preobremenjene s stresom. Zato so pogosto tečni, zoprni in je z njimi nemogoče komunicirati. Nagnjeni so k depresijam, ki so povezane s pomanjkanjem serotonina. Zato je sprehajanje po soncu, vsaj 15 minut dnevno, zelo pomembno za njih, pa tudi kardiovaskularne vaje, ki pospešijo pretok kisika po telesu.

Starši lahko z določenim znanjem in s pravilnim vzgojnim pristopom te otroke usmerijo v konstruktivno vedenje. Kaj pa se zgodi z vstopom v šolo, ko staršev ni v bližini? Se Indigo otroci prilagajajo šolskemu sistemu?

Zelo težko. Indigi imajo svoje sisteme organiziranosti in svoja pravila. Pogosto na zunaj izgledajo njihove sobe neurejene in kaotične, polne stvari, vendar Indigi točno vedo, kje v svojem kaosu najdejo tisto, kar potrebujejo. Niso namerno neurejeni in polni krame, vendar je to pogosto posledica tega, da ne marajo stvari, ki so pretirano urejene. Ne marajo rutine in šolski sistem skušajo spremeniti, s tem pa ponavadi pridejo v navzkrižje z učitelji.

Ali so se ti pripravljeni prilagoditi Indigom, ki imajo svojevrstno vedenje verjetno tudi v razredu?

Učitelji v zadnjih letih prepoznavajo in priznavajo, da so sedanje generacije otrok v šolah zelo drugačne od prejšnjih, vendar pa je spremembe v tem sistemu težko vnašati. A obstajajo posamezniki, ki se težav in samega podajanja znanja lotevajo na drugačen način. Zaslužni za to so tudi v veliki meri starši, ki se vedno bolj zavedajo dejstva, da imajo opraviti z otroki, ki so drugačni in zato se pogosto odločajo za alternativne načine šolanja, bodisi šolanje doma, v waldorfski šoli ali pa v novih šolah, ki jih vzpostavijo starši otrok, ki želijo spremembo. Indigi pogosto ne končajo šolanja in ne sledijo idealom in pričakovanjem svojih staršev. Pogosto so samouki. Vendar je njihova strast kopanje v globino in ko najdejo svoje področje, postanejo na njem mojstri. Ko najdejo svojo misijo jo združijo v delo, ki jih veseli in ga opravljajo dokler ne najdejo nekaj drugega, kar jih veseli. Indigi se ne bo kar tako upokojili, saj bodo vedno na misiji, ki jo bodo opravljali. Tudi če delajo za nekoga drugega, postavijo svoje pogoje ali pa hitro poberejo šila in kopita in gredo drugam.

Generacije se očitno med sabo čedalje bolj razlikujejo in spreminjajo. Ali menite, da smo ljudje odprti za spremembe? Kako jih sprejemamo in ali mislite, da se jih nemara celo bojimo?

Gre za popolnoma nov način komunikacije, saj nas ti novodobni otroci silijo, da odpremo svoja srca in se hkrati s tem soočimo z vso svojo notranjo bolečino, kar pa ni lahko. Ravno zato se tako upiramo tem spremembam, ker jih je potrebno narediti v sebi, pogledati vase, najti tisto, kar te boli, izvedeti, kaj moraš spremeniti pri sebi … Osebno rada rečem, da so nam ti otroci največji blagoslov v življenju, ker nam pritiskajo na gumbe, ki nas znotraj najbolj bolijo, s čimer nam omogočijo osebno rast in napredek. Ali smo nanje pripravljeni in v kakšni meri, pa je predvsem izbira vsakega posameznika. In ravno v tem je ključ rasti, evolucije in napredka, ki so nam ga ti otroci prinesli s svojim rojstvom na Zemlji.