Bog je odgovoril...


V otroštvu se dolgočasijo in želijo hitro zrasti, potem pa si želijo ponovno postati otroci.

Da izgubijo svoje zdravje, da zaslužijo denar in nato denar zapravijo, da si povrnejo zdravje.

Da zaskrbljeno razmišljajo o svoji prihodnosti in pozabijo na sedanjost, hkrati pa ne živijo niti v sedanjosti niti v prihodnosti.

Da živijo kot da ne bodo nikoli umrli in umrejo, kot da niso nikoli živeli.

Bog je vzel mojo roko v svojo in tako sva v tišini sedela kar nekaj časa . . . . .
Potem pa sem vprašala . . . . . Kot starš, kakšne življenjske izkušnje bi želel za svoje otroke, da se jih naučijo?

Da se zavedo, da ne morejo nikogar pripraviti do tega, da bi jih ljubil, vse kar lahko naredijo je, da ljubijo sebe.

Da se naučijo, da je potrebno le nekaj sekund,da odpreš velike rane tistih, ki jih ljubijo in leta, da se te rane pozdravijo.

Da se naučijo, da bogat človek ni tisti, ki ima največ, temveč tisti, ki najmanj rabi.

Da vedo,da so tam zunaj ljudje, ki jih zelo ljubijo, vendar se enostavno še niso naučili tega izraziti oziroma pokazati svojih občutkov.

Da se naučijo, da dve osebi lahko gledata isto stvar in jo vidita popolnoma različno.

Da se naučijo, da ni dovolj zanje, da odpustijo drug drugemu, odpustiti morajo tudi sebi.

Da vedo, da je vsakdo ljubljen s strani mene, nič več in nič manj kot drugi. Vse religije, rase, prepričanja . . . . . so vsa dragocena v mojih očeh.

Da se naučijo, da če se obrnejo stran od nekoga v stiski zaradi svojih pristranskih mnenj, omejujejo sebe, da bi bili v služenju skozi mene in v meni.

Da se zavejo, da je obsojanje svojih bratov in sestra tudi sojenje sebe.

Da se zavedo, da ni dobro, če se primerjajo z drugimi.

Da se naučijo odpuščati s prakticiranjem odpuščanja.

"Hvala za tvoj čas," sem se ponižno zahvalila. "Je še kaj, kar bi želel, da tvoji otroci vedo?"

Bog se je nasmehnil in rekel: "Samo vedi, da sem tukaj . . . . . vedno!"