Predstavljajte si Zemljo kot ogromno bitje, ki se giblje v spiralnem plesu skozi čas in prostor. Gre za kompleksno harmonijo ritmov; vrtenje okoli svoje osi in izmenjavo dneva in noči, kroženje okoli sonca z izmenjavo letnih časov in astrološke vplive, saj se vsakih 2000 let premakne v domeno novega ozvezdja. V samem osrčju planeta je majhno sonce, ki pošilja tekočo magmo skozi starodavne kanale proti površju in ustvarja novo kopno. Gre za alkimijo življenja.

Starodavna ljudstva po vsem planetu so imela znanje o svetih mestih. Poznali so moč zemeljskih meridianov, po katerih se pretaka vitalna či energija, imenovana tudi prana. Večina glavnih mest na svetu je postavljenih na križiščih pomembnih energetskih tokov. Večina templjev je bila postavljena na teh mestih, ki so s svojo energijo negovanja že tisočletja znana kot mesta zdravljenja in komunikacije z višjimi sferami. Legende, stari spomini ohranjeni v zgodbah nas nenehno spominjajo na dejstvo, da nikoli nismo sami, da mama Zemlja komunicira z nami, nas neguje in podpira.

Drugi del popotovanja po poteh vizij in svetlobe nas vodi skozi Evropo po liniji Apolona, grškega boga svetlobe in Atene, grške boginje modrosti, ob kateri najdemo celo vrsto svetih mest, preko Anglije, Francije, Italije, Grčije vse do Izraela, kjer so se romarji zbirali in izkazovali spoštovanje utelešenju duha Zemlje.

Sveta Mihaelova gora v Normandiji, Francija

Sveta Mihaelova gora se nahaja na otoku nekaj sto metrov od obale na severu Francije in je energetsko povezana s sveto Mihaelovo goro v Cornwallu. Druži ju isto ime, vendar sta si popolnoma različni. Sveta Mihaelova gora v Franciji je precej večja in bolj impozantna tako po arhitekturi kot sami velikosti otoka. Gre za granitno skalo, na kateri cerkev in samostan ustvarjata velik stolp v samem osrčju zaliva, kjer so najmočnejši tokovi in najvišje plime in oseke v Evropi. Veliko srednjeveško mesto vam lahko ponudi marsikaj in tako lahko na otoku tudi kampirate. Apolo in Atena se tukaj srečata na poziciji stare cerkve Notre Dame sous la Terre, ki jo sedaj zaobjema velika gotska struktura. Iz osrčja Zemlje se ti dve energiji pretakata skozi Le Mans do Bourgesa, preko mesta Cluny do Sacra di San Michele v Italiji.

Od Genove do svete gore Gargano v Italiji

Italija je definitivno drugačna. Energija tukaj je precej kaotična, Genova ima tradicijo največjega trgovskega pristanišča in nič čudnega ni, da se ena najmočnejših energij pretaka skozi kaos vse do središča mesta, kjer se v značilnem prepletu štiriperesne deteljice Apolon in Atena združita v baziliki apostola San Siro, ki je bila nekdaj katedrala Genove. Toskansko mesto Lucca, ki leži na liniji Apolona je znano po tem, da je tukaj Michelangelo izbiral marmor za svoje kipe, v kamnolom je šel zgodaj zjutraj in študiral lom svetlobe na kamnih, preden jih je izbral. Assisi je najbolj znano mesto v Italiji, predvsem po svetem Frančišku Asiškem. Liniji se tukaj ponovno združita pod Rocca Minore, v bližini Piazza del Comune, kjer je svoje otroštvo preživljal prav Frančišek. Frančišek je pokazal, da je enakovrednost obeh energij moške in ženske v naravi pomembna tudi skozi svoj zgled prijateljevanja s Klaro. Na vzhodni obali Italije pa se je okoli jame posvečene nadangelu Mihaelu izoblikovali mesto Monte Sant Angelo. Globoko v zemlji se v jami obe energiji še zadnjič združita, preden zapustita celino.

Krf in zahodna Grčija

Na otoku Krfu, je mesto Kerkira (Krf), turistično mesto v Grčiji, kamor tisoči turistov prihaja z enim samim namenom, delati nič in misliti na nič. Starodavna Kerkira je bila povezana z italijanskim polotokom Gargano. V nekdanjem templju posvečenemu Apolonovi sestri Artemis se obe liniji ponovno združita v štiriperesni deteljici. Edini kamen, ki je ostal od templja hranijo v muzeju, ponazarja pa starodavno podobo Gorge, kačje boginje, kar zopet nakazuje na povezavo z goro Gargano v Italiji. Krf je otok, ki v sebi združuje toplino ljudi in bogato zeleno pokrajino, ki ti da podporo pri popolnem odklopu in uživanju v sedanjosti. Atenina linija prihaja na otok na severu skozi mesto Sidari in Kassiopi. Apolonova linija pa na otok vstopa skozi Paleokastritso, čudovit zaliv v obliki podkve.

Liniji se ponovno združita na drugem koncu Grčije v Delfiju, ki je bil svoje čase znano preročišče, kamor so ljudje prihajali po navdih in vodstvo. Mnogo znanih imen, ki so govorili s svečenico templja, je oblikovalo podobo Grčije svojega časa, Platon, Sokrat, Solon, Pindar. Skozi Apolonov tempelj tečeta obe liniji skupaj, kar je fenomen in nekateri pravijo, da na teh mestih Zemlja direktno komunicira z ljudmi. Nič nenavadnega torej, da je bilo to preročišče tako cenjeno. Liniji se še zadnjič združita na celinskem delu Grčije pod Akropolo, ki se dviguje visoko nad glavnim mestom Atene. V Panteonu se na sredini templja obe liniji združita v rožo, ki označuje mesto, kjer je bilo mesto glavne svečenice.

Od Delosa do Izaela

Stari mit pravi, da je rojstno mesto Apolona otok Delos. Tako kot Avebury v Angliji ima tudi Delos posebnost in ta je, da si obe energetski liniji tukaj trikrat prekrižata pot. Legenda pravi, da je Leto rodila Apolona na obali jezera med palmami in prva točka moči je prav ob palmi, kjer je bilo včasih sveto jezero. Pri arhaičnem templju v čast Apolonu se liniji ponovno združita. Tretjič se združita v jami na gori Cynthos, ki je bila poznana po čaščenju božanstev v starih časih. Rodos je še eden od otokov, ki je strateško umeščen v arhipelago in je bil stoletja pomembno trgovsko središče za ladje na poti med Italijo, Grčijo, Azijo in Afriko. Bil je dom mnogim znanim umetnikom, kiparjem, glasbenikom in atletom stare Grčije. Na gradu Kamiros se Atenina in Apolonova linija prekrižata v spiralni ples energij in stečeta proti sveti deželi. Skozi Haifo v Izrael vstopi Apolonova linija, združita pa se spet v na oltarju v kapelici samostana Al-Muhraqa.

Za konec lahko rečem le, da je Vesolje neskončno in da je tako makrokozmos kot mikrokozmos poln skrivnosti, ki jih lahko uvidimo le, če se prepustimo intuiciji in čarobnosti.