Mehanizem uspeha  - Objavljeno v reviji O osebnosti julij 2007

Kaj je uspeh? Beseda uspeh ni prav nič povezana s simboli prestiža, marveč zgolj z ustvarjalnimi dosežki. Če smo natančni in pogledamo v slovar slovenskega knjižnega jezika najdemo naslednje: uspeh je dejstvo, da kdo s svojim delom, prizadevanjem doseže, kar želi oz. pričakuje in uspeh je pozitiven rezultat kakega dela, prizadevanja. Povsem napačno je torej naše prizadevanje, da bi postali uspešni, saj osvajanje simbolov prestiža vodi le k nervozi, frustracijam in nezadovoljstvu.  Povsem nasprotno pa stremljenje po doseganju uspeha ne prinaša le materialnega uspeha, marveč tudi zadovoljstvo, izpolnitev in srečo.

Sreča in uspeh sta posledici vašega ustvarjalnega napora pri uresničevanju vam pomembnega cilja. Ljudje smo po naravi nagnjeni, da si želimo uresničevati cilje. Domišljija pa igra v naših življenjih dosti pomembnejšo vlogo kot si predstavljamo. Ustvarjalna domišljija ni privilegij pesnikov, filozofov in izumiteljev. Je del našega vsakdanjega življenja in sodeluje pri vsakem našem dejanju. Domišljija je tista, ki postavi podobo cilja, na osnovi katere deluje naš samodejni mehanizem. Uspeh ali neuspeh ni odvisen od naše volje, kot verjame večina, temveč od domišljije. Ustvarjalna domišljija je nekaj, kar imamo samo ljudje. Že Napoleon je izjavil:«Svetu vlada domišljija.«

Kako deluje mehanizem uspeha?

»Vi« niste stroj. Vendar pa so odkritja na področju kibernetike napeljala k sklepu, da vaši fizični možgani in živčevje tvorijo samodejni mehanizem, ki ga »vi« uporabljate in ki deluje podobno kot elektronski računalnik. Vaš notranji mehanizem deluje kot sistem vodenja, ki vas samodejno usmeri v pravo smer in k uresničenju zastavljenih ciljev ali pa k pravilnemu odzivu na okolje. Ko človek odkrije pravilen odziv, si ga možgani zapomnijo za prihodnjo uporabo. »Možganski« računalnik namreč podatke sprejema in jih primerja z obstoječimi podatki in določi odziv. Človek vedno deluje na podlagi tega, kar si predstavlja kot resnico o sebi in svojem okolju. Spoznanje, da so vaša dejanja, čustva in vedenje posledica vaših predstav in prepričanj, je gibalna sila spreminjanja osebnosti.  

Vaš živčni sistem ne razlikuje med domišljijsko izkušnjo in resnično izkušnjo. Na podatke, ki mu jih pošljete iz svojih prednjih možganov se v obeh primerih odzove povsem samodejno. Odziva se na to kar mislite oziroma si domišljate, da je res. Če si predstavljate, da nekaj počnete na določen način, je to, vsaj zanj, skoraj enako dejanski izvedbi. Duševno urjenje tako izpopolni izvedbo. In tega se dandanes poslužujejo vsi vrhunski izvajalci, tako glasbeniki, kot športniki. Znanstveniki so dokazali, da se pri športniku, ki teče svojih 100m v domišljiji porablja ista količina energije in da delajo iste mišice, kot če svojo progo odteče v realnosti. V življenju vedno igramo vloge. Ne bodite slab gledališki igralec, raje izberite ustreznejšo vlogo; vlogo uspešnega človeka in se v njej izurite. Henry J. Kaiser pravi: »Svojo prihodnost si lahko zamislite.«

Odkrijte svoj najboljši jaz 

Psihokibernetika pojmuje človeške možgane, živčevje in mišični sistem kot nadvse kompleksen samodejni mehanizem, ki se k cilju usmerja na podlagi povratnih podatkov in shranjenega spomina, pri čemer sproti in samodejno popravlja svojo smer. Ta notranji računalnik vodite »vi« in sicer tako, da mu postavite tarčo. Kot pravi Alex Morrison morate zadevo najprej videti v duhu, preden jo dejansko izpeljete. Pomembno je, da vidite domišljijsko podobo tarče, ki si jo želite zadeti, vse drugo pa prepustite svojemu ustvarjalnemu mehanizmu uspeha. Duševna podoba končnega cilja vas bo prisilila k rabi »pozitivnega razmišljanja«.  

Cilj psihologije samopodobe ni ustvariti izmišljeni jaz, ki bi bil vsemogočen, aroganten, sebičen ali najpomembnejši. Cilj je odkritje »pravega Jaza«. Vaša sedanja samopodoba se je izoblikovala na osnovi vaših preteklih domišljijskih slik, ter skladno z vašimi razlagami in presojami preteklih izkušenj. Vendar pa svojo domišljijo lahko uporabite za to, da svojo samopodobo zamenjate, z ustreznejšo.

Moč prepričanj 

Prepričanja imajo izjemen vpliv na vaše vedenje in sposobnosti. Prepričanja vas pogosto ovirajo, da ne naredite stvari, za katere čutite, da jih morate narediti. Prepričanja dobite od svojih staršev dobesedno od spočetja naprej in od svojih prednikov. Vsako človeško bitje so do neke mere hipnotizirala mnenja in prepričanja, nekritično sprejeta od drugih ali tolikokrat ponovljena, da se človek sam prepriča vanje. Te negativne trditve določajo človekovo vedenje in mišljenje. Ljudje so kot pod hipnozo in verjamejo, mislijo in delajo stvari popolnoma drugače kot sicer. Ob tem je popolnoma nepomembno kako so prišli do prepričanja ali od kod je prišlo.  Prav zdaj nosite v sebi moč za stvari, o katerih si niste drznili niti sanjati, ne glede na to, kdo ste in za kako zelo neuspešne se imate. V sebi posedujete zmožnost in moč, da za svojo srečo in uspeh ukrenete vse potrebno. Ta moč vam je na razpolago, kakor hitro vam uspe spremeniti prepričanja, kot so npr. »ne morem«, »«nisem vreden«, »tega si ne zaslužim« in druge samoomejujoče zamisli.

Manjvrednostni kompleks, ki vam kvari vaš vsakdan, ni posledica zavedanja vaše dejanske manjvrednosti v neki spretnosti ali znanju. Gre le za občutek manjvrednosti, ki je posledica dejstva, da se ocenjujete in merite po tujih merilih. Manjvrednost in večvrednost sta le dve strani istega kovanca. »Vi« kot osebnost ne tekmujete z nikomer, samo ste. Vi ste edinstven posameznik.

Sprostite se in uporabite svoj mehanizem uspeha

Stres je ena izmed najbolj priljubljenih besed v sodobnem svetu. Skrbi, živčnost, nespečnost in rane na želodcu smo sprejeli kot neogiben del našega vsakdana. Naša težava pa je zgolj v tem, da samodejni ustvarjalni mehanizem ignoriramo in skušamo vse opraviti in rešiti z zavestno mislijo oziroma delovanjem sprednjega režnja naših možganov. S tem delom razmišljamo o sebi in čutimo svojo identiteto. V njih se odvija naša domišljija in predstave naših ciljev. Vendar pa je ta del le operater v naših možganih in ne more ustvarjati. Prepoznava težave, ne zna pa jih razrešiti.

Ko sprejmete sklep in se lotite njegove izvedbe se morate spustiti iz vajeti uma. Povsem se odpovejte odgovornosti in skrbi za izid. Dovolite svojim intelektualnim in praktičnim strojem, da delujejo svobodno. Dvakrat bolje vam bodo služili. Da bi prejeli navdih ali slutnjo, si morate najprej nadvse želeti rešitve določene situacije ali odgovora na vprašanje. Razvijte navado zavestnega odzivanja na sedanji trenutek, za jutri pa ne skrbite. Zavestno se urite v opazovanju in poslušanju. Skušajte početi le eno stvar naenkrat. Zaradi preobilice nalog, ki si jih naložite namreč postanete živčni, jalovost in frustracija tako postaneta neizbežni. Ustvarjalne misli se porodijo takrat, ko se po napetem razmišljanju možgani sprostijo. Če ste se cel dan brezuspešno ukvarjali s problemom je čas, da si nehate beliti glavo in stvar raje prespite! V sanjah je mnogo znanih ljudi kot je Edison, dobivalo ideje in prebliske, ki so pomagale razrešiti marsikatero težavo. In ne pozabite…pomembno je, da se med delom sprostite.  Spomnite se kakšen je občutek in kako je, ko ste popolnoma sproščeni. V mislih si predstavljajte ta občutek. Pogosto si ponavljajte afirmacijo:« Sem bolj in bolj sproščen-a.«

Odločite se za srečo in uspeh

V sebi nosite velikansko duševno skladišče preteklih izkušenj in občutkov – tako uspešnih kot neuspešnih. Zapisani so v vaši možganski skorji v obliki živčnih engramov, podobno kot zapis na magnetofonskem traku. Ti posnetki vsebujejo zgodbe s srečnim in nesrečnim koncem. Oboje so resnične. Katero vrsto boste izbrali za ponovitev pa je stvar vaše izbire in odločitve. Stare posnetke lahko vedno zamenjamo. Ko se spominjamo svojih uspehov in trenutkov sreče krepimo engrame, ki so povezani z uspehom in srečo, hkrati pa slabimo tiste, ki so povezani z neuspehom in nesrečo. Izbira je vaša!  Spremenite svoje duševne predstave, čustva in občutki pa se bodo prilagodili sami.

Sreča je stanje duha, v katerem je naše počutje dlje časa prijetno. Ne morete si je zaslužiti . »Sreča namreč ni nagrada za vrlino, je vrlina sama,« je rekel Spinoza v svoji Etiki.

Z Ljubeznijo in svetlobo za Vas...

Namaste

Taja Albolena Lila