O angelih malce drugače....članek za revijo Osebnosti

V slovarju slovenskega knjižnega jezika o angelih piše; angel je dobro duhovno bitje, ki biva zunaj vidne narave.

Beseda angel izhaja iz grške besede "Angelos", kar pomeni sel oziroma glasnik. V krščanski, muslimanski in židovski tradiciji, pa tudi v drugih virih je angel tisti, ki deluje kot glasnik, spremljevalec in predstavnik Boga. Skozi Biblijo lahko zasledimo, da voljo Boga razglašajo in širijo prav angeli.

V originalni teologiji posredniki med bogom in človekom niso bili imenovani angeli temveč daimones, daimons oziroma v latinščini, dæmons. V Grčiji je beseda daemon pomenila nadnaravno bitje grške mitologije, ki je bilo posrednik med bogom in človekom. V zgodnji latinščini je beseda dæmons pomenila božanstvo in duha, šele v pozni latinščini se pojavlja razlaga hudobnega duha, ki ga danes poznamo kot demona. Ideja angela varuha prihaja iz grškega pojmovanja osebnega daimona.

Angel je duhovno bitje brez telesa, ki nosi v sebi izredno modrost, veliko moč in neprenosljivo svetost.

Angeli so sestavljeni iz eteričnega materiala, ki jim omogoča, da prevzamejo katerokoli fizično obliko, ki jim v danem trenutku najbolj ustreza. Znane so zgodbe ljudi, ki so se pojavili iz nič, reševali življenja in izginili v nič. Pogosto gre za angele varuhe.

Angel varuh ima to nalogo, da skrbi za duhovni razvoj posameznika, s katerim sodeluje. Zaradi zakona svobodne volje se v naše življenje vmeša le, kadar smo v življenjski nevarnosti, preden je čas za naš odhod na drugo stran. Za vse ostale stvari potrebujejo naše privoljenje, da nam pomagajo. Angele lahko zaprosite za karkoli.

Angeli prevzamejo različne oblike. V knjigi razodetja jih opisujejo kot ljudi in fantazijskih oblik, verjetno je najbolj znan primer angela, ki se je prikazal v obliki gorečega grma. Podoba angela s krili simbolično predstavlja njegovo duhovno naravo. Namen kril je, da angelom omogoči, da potujejo skozi eter, so pa tudi simbol božanske avtoritete.

Angelov je nešteto. Vsak človek ima okoli sebe angele, brez izjeme. Angeli si želijo in so navdušeni nad priložnostjo, da komunicirajo z nami. Vsak človek sporočila angelov sprejema preko štirih kanalov naše intuicije, jasnovidnosti, jasnoslušnosti, jasnočutnosti in jasnovednosti.

Vsak človek ima vsaj dva angela varuha, ki sta z njim od rojstva. V starem Rimu so vsako leto ob rojstnem dnevu darovali predmete v čast angelov varuhov, ki so bili znani kot 'genius'. Angel varuh ima dogovor z našo dušo, da pomaga pri izpolnitvi vseh nalog, ki smo jih izbrali za to življenje. Angeli in njihovi čudeži so Božji način ostati anonimen.

Angeli so bitja ustvarjena z enim namenom, namenom ljubezni in služenja brez pogojev. V svojem namenu so nosilci brezpogojne, čiste ljubezni in to vibracijo širijo po vsem Vesolju. Angeli ustvarjajo ravnovesje energijam in dejanjem, ki se gibajo v nasprotni smeri od ljubezni. Z nami so, da nam pomagajo, da se sčasoma spomnimo svoje resnične narave, esence svojega bitja.

Najbolj učinkovita metoda za povezovanje z angeli je zahvaljevanje za vse tisto, kar želite v svojem življenju. Poznane pa so tudi druge oblike vzpostavljanja povezave kot je molitev in priprošnje.

Nadangel Gabriel (prikazuje se v ženski podobi) je tista, ki je Mariji povedala za brezmadežno spočetje in da bo rodila Jezusa. Skozi zgodovino se Gabriel pogosto omenja kot nosilka sporočil o prihodu otroka bodočim materam.

Nadangel Mihael je nedvomno najbolj znan nadangel, saj skrbi za varnost in zaščito. S sabo nosi ognjen meč in je poznan kot princ svetlobe in glavni angel v kraljestvu angelov.

 Najbolj znan osebni daimon ali angel varuh nedvomno pripada Platonovemu mentorju Sokratu. Po Apuleius, v knjigi On the god of Socrates, so bogovi in boginje daimon ki prebivajo med Bogom kot vrhovno silo in človekom. Daimon, kot pravi Apuleius, prebiva v zraku in ima transparentno telo, tako, da jih ljudje ne vidimo. Lahko pa ga slišimo. Tako je bilo tudi pri Sokratu, katerega angel varuh je bil znan po tem, da je rekel samo “NE.” vsakič, ko je Sokrat naletel na karkoli nevarnega ali če je želel narediti kaj nevšečnega bogovom. Ne glede na vse so angeli precej bolj materialna bitja, kot jih postavlja v svojih videnjih krščanska teologija. Prispodoba, da živijo v zraku namreč pomeni, da prebivajo v srednji realnosti med materijo in duhovnim nivojem, v tako imenovani eterični ravni. Sufijski modrec, Henri Corbin, ta svet imenuje "svet podob".

Vsi imamo svojega angela varuha, osebnega daimona. Samo pri nekaterih pa postanejo del njihovega življenja, njihovi svetovalci in aktivni vodniki. CG Jung, znani švicarski psiholog, je na primer sanjal o krilatem bitju, ki je jadral na nebu. Videl ga je kot starejšega moškega z rogovi bika na glavi, v rokah pa je držal štiri ključe. Enega je zagrabil, kot bi želel odkleniti ključavnico. Ta ključavnica je bila Jungova nezavedna psiha. To mistično bitje se je predstavilo kot Philemon in ga je obiskovalo tudi kasneje tako v sanjah kot v resničnosti. " On je bil tisti, ki me je naučil psihične objektivnosti, jasnovidnosti in vse o realnosti psihe," je nekoč izjavil.

Tudi Napoleon je bil znan po tem, da je imel svojega nevidnega pomočnika. Le-ta ga je varoval in vodil in je v nekem določenem trenutku prevzel obliko sijoče krogle, ki jo je poimenoval moja zvezda. Angel varuh ga je pogosto obiskal v različnih podobah, da ga je posvaril.